RED MINED, DEUJE BABE IN SVETLANA MARAŠ
s študentkami podiplomskega študija ALUO Univerze v Ljubljani

5.– 8. maj 2015
predavanja, druženje, razstava in glasbeni performans

MoTA Point
Gosposvetska cesta 12
1000 Ljubljana

Living Archive / Živi arhiv kolektiva Red Min(e)d vedno znova ustvarja prostor, ki je kot pri Kathi Weeks izraz feministične politične želje imanentne obstoju samemu. Vedno znova raziskuje in predstavlja različne pogoje in načine (so)ustvarjanja in (so)bivanja, ki zažarijo kot post-patriarhalna in ne-kapitalistična oprijemljiva realnost. Skozi teme kot so življenje in umetnost, učenje in izobraževanje, človeška in ne-človeška narava, prostor in skupnost, socialna imaginacija in politična artikulacija LA osmišlja med-osebno druženje in ustvarja dispozitiv osvobajajoče posamezničine.kove in družbene transformacije. Živi arhiv je tako prostorsko-časovna mreža, proces in stična točka med razstavo in umetniškim delom, med novimi modeli komunikacije, umetniškimi praksami in tehnologijo, med ustvarjanjem, reprezentacijo, reflektiranjem, medsebojnim deljenjem znanja in zapisovanjem (o) umetnosti.

Torek, 5. maj – Od feminističnega vsakdana do kuratorskih praks

16.00 – 19.00

Jelena Petrović: Living Archive – (ne)razstavne prakse in feministični principi

Katja Kobolt: Feministično kuriranje zunaj/v/proti kanonu ali za kanon, za center?

Danijela Dugandzić Živanović: Living Archive – umetniška produkcija v negotovih časih

Dunja Kukovec: Living Archive – vprašanja kontaminiranega znanja in kvantne paradigme

Red Min(e)d so Danijela Dugandžić Živanović, Katja Kobolt, Dunja Kukovec in Jelena Petrović. Živijo med Sarajevom, Munchnom, Ljubljano in Beogradom ter delajo znotraj feministične teorije, zgodovine umetnosti in sodobne umetnosti, kulturne produkcije in aktivizma. Razumevanje skupnosti, različnih metod raziskovanja, kuriranja in arhiviranja razvijajo, na novo opredeljujejo in nadaljujejo skozi različne kontekste prostora in časa. Razlik med sabo ne razumejo kot nekaj ovirajočega, ampak kot izziv, ki jim omogoča poglobljeno osmišljanje in preizpraševanje o umetnosti, feminizmu in bivanju. Njihovo delo v obliki Living Archive edicij: dogodkov, razstav, predavanj, prezentacij, projekcij itn. je bilo predstavljeno širom Evrope.

https://bringintakeout.wordpress.com

 

Sreda, 6. maj – Med individualnim delom in kolektivnim delovanjem

16.00 – 17.30

Jelena Petrović in Katja Kobolt: predstavitev knjige Nihče ne pripada tukaj bolj kot ti

Danijela Dugandzić Živanović in Dunja Kukovec: predstavitev CRVENE in HoHo MM Lab-a

 

17.30 – 19.00

Tea Hvala in Janja Hiti: Deuje babe

Tea Hvala, teoretičarka, avtorica radijskih oddaj in esejev ter producentka bo skupaj z Janjo Hiti predstavila delovanje festivala Deuje babe, ki od leta 2013 poteka v Cerknem. O festivalu, ki spodbuja »divje« umetniško izražanje in aktivistično delovanje deklet ter žensk, bo govorila kot zametku nove lokalne skupnosti. Ta skupnost je na tej točki odprta za vse, tudi za moške, in potencialno feministična, saj med pripravami na festival, še bolj pa med druženji in pogovori na samem festivalu, prihaja do izmenjave znanj in izkušenj, ki po feminističnih načelih hrabrijo, izobražujejo in povezujejo ljudi na Cerkljanskem.

http://cmakcerkno.net/prihajajo-deuje-babe/

 

Četrtek, 7. maj – Frekvence in valovi kot komunikacija

16.00 – 19.00

Red Min(e)d: Zvok – (ne)artikulirani prostori družbene imaginacije, uvod

Svetlana Maraš: Kje je moja zvočna umetnost?/Where is my sound art?

participatorni performans in predavanje

Skozi participatorni performans in zgodovinsko komparativno analizo od 60 let prejšnjega stoletja, torej nekje od Steve Reicha naprej Svetlana Maraš preizprašuje pozicioniranje zvočne umetnosti v relaciji do drugih področij v umetnosti, glasbi in znanosti. Ta “kje” se nanaša na manifestacijo dela, ki postane tudi “kako”: od “utišanih del”, ki jih utemeljuje Douglas Kahn v “Noise Water Meat”, v nematerialni prezenci glasbe najbolj “slišni” v delih John Cage-a in v raziskavah zvočnih krajin Murraya Schaferja do uporabe in modifikacij tehnologije v Caleb Kelly-jevi “Cracked Media” – povsod, tako v teoriji kot praksi, lahko slišimo in vidimo kako se zvočna umetnost manifestira v mnogoterih oblikah, tehnikah in stilih.

 

Petek, 8. maj

16.00 – 19.00

Predstavitev del, pogovor in druženje s študentkami podiplomskega programa Living Archive: Nika Ham, Elma Đelmo, Jasmina Grudnik, Martina Jurak, Mojca Mikolič

20.00

Svetlana Maraš: zvočni performans

Svetlana Maraš uporablja zvok kot orodje s katerim raziskuje glasbene oblike in izraze, kakor tudi smisel in pomen v umetniškem kontekstu in širše. Študirala je kompozicijo na Univerzi Beograd ter Zvok in Nove medije na Aalto Univerzi Helsinki. Glasbo je komponirala ‘za’ in ‘znotraj’ različnih medijev. Ontološke meje glasbe in zvoka raziskuje z realizacijo glasbenih idej skozi tekst, fizične objekte in digitalne tehnologije.

www.svetlanamaras.com

 

redmined MoTALogoLandscapePoz uluo    mina    erste

Go up

Museum of Transitory Art

MoTA –
Muzej tranzitorne umetnosti

MoTA je multidisciplinarna platforma posvečena napredovanju raziskovanja, produkcije in predstavitve tranzitornih, eksperimentalnih in živih umetniških oblik.

MoTA je muzej brez stalne zbirke in prostora. Njegovi programi potekajo v različnih lokacijah in začasnih fizičnih in virtualnih prostorih.

MoTA organizira in podpira tranzitorno umetnost s stalnimi dogodki, razstavami in izobraževalnimi programi tako na lokalni kot mednarodni ravni. Kot že ime nakazuje, preiskuje kaj je lahko muzej danes in v prihodnosti.

MoTA je v konstantnem iskanju novega, spremenljivega in nedefiniranega.

MoTA dela na različnih stalnih programih in projektih: vodenje MoTA Točke – prostora za umetnost in ideje; kuriranje in produkcija letnega festivala SONICA; tu pa sta tudi redna glasbena programa SONICA Series in SONICA Classics

Svoj rezidenčni program smo nadgradili s projektom T.R.I.B.E. – mrežo rezidenčnih prostorov na Balkanu in v vzhodni Evropi.

Prav tako smo začeli raziskovalno in arhivsko platformo ArtistTalk.eu in MoTA mediateko. Naši izobraževalni programi služijo širšemu občinstvu z delavnicami, pogovori, simpoziji in praksami