Instalacija Labodi je sestavljena iz osmih satelitskih krožnikov, tipičnih odpadkov današnjega časa, ki predstavljajo televizijo in množične medije. Labodi mirno lebdijo v vodi, oživljajo jih zvok, veter ter voda in se popolnoma stapljajo z naravo, ki jih obkroža. Postavitev povzroča nenavaden spoj odpora in mirne ter domačne intimnosti v naravi, ki hkrati nagovarja k premisleku o tehnoloških odpadkih in njihovem vplivu na naravo.
Marco Barotti je medijski umetnik, ki deluje v Berlinu. Po študiju glasbe na Akademiji za jazz v Sieni je začel eksperimentirati s spajanjem zvoka in vizualnih umetnosti, pri čemer se osredotoča na intervencije v urbanem in naravnem okolju. Njegove instalacije so kinetične skulpture, ki jih poganja in napaja zvok. V svojem delu Barotti uporablja zvočno arhitekturo potrošniških izdelkov in jo preoblikuje v posttehnološki imaginarij. Njegovo umetniško prakso bi lahko opisali kot poetično in vizualno ozvočenje našega vsakodnevnega okolja, občinstvu pa omogoči, da zvok ne le vidi, temveč tudi občuti.
