Categories

Urnik konference

10:00 Uvodni nagovori

10:15-11:30 Panel Re-forma viva Ljubljana in debata

Sodelujejo: Miloš Kosec (arhitekt, Outsider), Matevž Čelik (MAO), Luka Zagoričnik (kurator zvočnih umetnosti), Matej Andraž Vogrinčič (umetnik), Martin Bricelj Baraga (MoTA)

11:30-14:00 Premor za kosilo

14:00-16:00 Predavanja: predstavitev dobrih praks iz tujine

Natasha Grand – INSTID
Martina Taig – KÖR
Krzysztof Dobrowolski – WRO Art Center

16:00-17:00 Predstavitev knjige Artecitya: 9 approaches to urban challenges

Re-forma viva Ljubljana
Konferenca o umetnosti v javnem prostoru

Ponedeljek, 26. november 2018, ob 10h

Ustvarjalni center Švicarija

V ponedeljek, 26. novembra, bomo v Švicariji razmišljali o možnostih oblikovanja trajnostne politike za umetnost v javnem prostoru v Ljubljani. Kako mesta oblikujejo strategije za umetnosti v javnem prostoru? Kakšna je trenutno strategija v Ljubljani in kako se je spremenila v zadnjih letih? Katere lokacije in soseske v Ljubljani bi bile primerne za umetnost v javnem prostoru? Zakaj odstotek za umetnost pri investicijah še ne velja in kdaj ga bomo uvedli? O teh in drugih vprašanjih se bomo pogovarjali z domačimi in tujimi gosti, ki delujejo na tem področju.

Panelu, na katerem bodo sodelovali Miloš Kosec, Matej Andraž Vogrinčič, Luka Zagoričnik, Matevž Čelik, Martin Bricelj Baraga bodo sledila predavanja tujih kuratorjev in profesionalcev na področju umetnosti v javnem prostoru. Primere dobrih praks nam bodo predstavili Martina Taig iz KÖR, institucije za javno umetnost na Dunaju, Natasha Grand z londonskega Inštituta za identiteto INSTID ter Krzysztof Dobrowolski iz Centrum Sztuki WRO / WRO Art Center iz Vroclava. Po predavanjih sledi predstavitev knjige, ki je nastala ob zaključku projekta Artecitya.

 

Opis dogodka

Ljubljana je mesto z razgibanim kulturnim in umetniškim dogajanjem, vendar pa do vseh področij ne pristopa sistemsko. Eno izmed takih področij je umetnost v javnem prostoru, ki jo danes še vedno pogosto preveč ozko razumemo kot javno plastiko. Tako odnos do umetnosti kot do javnega prostora sta se v času od postavitve Jakopičevega paviljona ali umeščanja javne plastike v park Tivoli spremenila, zato se mora nujno spremeniti tudi politika umeščanja umetnosti v javni prostor. V času, ko se Ljubljana pripravlja na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture, moramo premisliti, kaj lahko mesto naredi na tem področju in na kakšen način lahko celostno in trajnostno pristopi do umeščanja umetnosti v javnem prostoru.

Na enodnevni mednarodni konferenci, ki jo organizira MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti, bodo domači in tuji strokovnjaki predstavili svoje poglede na možnosti oplemenitenja zelenih površin in drugih javnih prostorov v Ljubljani.

—————————–

PROGRAM

Predavanja:

Martina Taig – KÖR, Umetnost v javnem prostoru, Dunaj, Avstrija
Martina Taig, direktorica institucije KÖR za umetnost v javnem prostoru na Dunaju, bo predstavila zgodovino sprva fundacije, nato pa podjetja, ki skrbi za umeščanje trajnih in začasnih umetniških intervencij v javni prostor na Dunaju. Na kakšen način lahko vzpostavimo institucijo, ki skrbi za umetnost v javnem prostoru, katerim pastem se moramo izogniti in kako poteka sodelovanje z mestnimi oblastmi, prebivalci in urbanisti? Kako poskrbimo za trajnostne rešitve pri umeščanju umetnosti v javni prostor?

Natasha Grand – INSTID, Inštitut za identiteto, London, VB
Natasha Grand, ustanoviteljica in direktorica inštituta za identiteto mest, INSTID, bo predstavila svoje poglede na povezave med identiteto mest in umetnostjo v javnem prostoru. Kako lahko iz mesta izluščimo njegovo identiteto, ki ni zgolj piarovska puhlica in kako lahko zaznamo, kakšno umetnost v javnem prostoru potrebuje mesto in predvsem njegovi prebivalci?

Krzysztof Dobrowolski – Center za umetnost WRO, Vroclav, Poljska
Krzysztof Dobrowolski, kurator v Centrum Sztuki WRO / WRO Art Center v Vroclavu, ki organizira enega vodilnih dogodkov na področju medijske umetnosti, WRO Media Art Biennale, bo spregovoril o umeščanju medijske umetnosti v javni prostor in delu z občinstvi. WRO je med drugim producent postavitve instalacije Cyanometer, ki so jo prebivalci Vroclava sprejeli za svojo. Kako lahko v javni prostor umestimo medijsko umetnost? Kako prebivalcem približamo umetniške intervencije v javni prostor?

—————————–

Panel Re-Forma Viva Ljubljana

Kako določamo, katere javne površine so primerne za umeščanje umetniških vsebin? Na kakšen način lahko umetniški producenti sodelujejo z urbanisti in agencijami pri umeščanju umetnosti v javni prostor? Kakšna je vloga umetnosti v javnem prostoru? Kako se je spremenil odnos do umetnosti v javnem prostoru od paviljonov in javne plastike do danes? O kakšnih umetniških intervencijah lahko razmišljamo danes? Na kakšen način lahko umestimo tudi druge umetniške prakse (zvočna, performativna umetnost ipd.) v javni prostor in kako jih lahko predstavimo občinstvu? Kateri so ključni akterji / mehanizmi pri vzpostavljanju trajnostne javne politike? Kakšen je proces od začetnih podatkov do izdelave dokumentov? Kdaj (in zakaj) je javna plastika v Ljubljani postala zapostavljena? Katere lokacije in soseske v Ljubljani bi bile primerne za umetnost v javnem prostoru? Zakaj odstotek za umetnost pri investicijah še ne velja in kdaj ga bomo uvedli?

Sodelujejo: Miloš Kosec (arhitekt, Outsider), Matevž Čelik (MAO), Luka Zagoričnik (kurator zvočnih umetnosti), Matej Andraž Vogrinčič (umetnik), Martin Bricelj Baraga (MoTA)

—————————–

Predstavitev knjige Artecitya. 9 Approaches to Urban Challenges

V sklopu simpozija bo potekala tudi predstavitev nove MoTine publikacije Artecitya. 9 approaches to urban challenges, v katerih je predstavljenih 9 projektov, ki se dotikajo različnih izzivov v mestih, na primer ponovne uporabe odpadnega gradbenega materiala, novih oblik dela kot rešitev za brezposelnosti mladih, zaposlovanje umetnikov, uporabe iger za izboljšanje kakovosti življenja v mestih, revitalizacijo problematičnih mestnih četrti, celostnega pristopa k prenovi zgradb in infrastruktur, itd. V knjigi so zbrani primeri projektov, podprti s teoretskimi teksti o mestu, tehnologiji in umetnosti ter napotki za vzpostavitev podobnih projektov. Publikacija je namenjena predvsem odločevalcem v mestnih občinah in v podjetjih ter investitorjem in jih spodbuja k vključevanju umetnikov, lokalnih prebivalcev in nevladnih organizacij pri načrtovanju gradenj, investicij in revitalizacij.

—————————–

Organizacija: MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti, MOL Oddelek za kulturo, MGLC
Mrežo ARTECITYA sofinancira program Ustvarjalna Evropa.

Go up

Museum of Transitory Art

MoTA –

Museum of Transitory Art

MoTA is a multidisciplinary platform dedicated to advancing the research, production and presentation of transitory, experimental, and live art forms.

MoTA is a museum without a permanent collection or a fixed space. Instead, its programs are realised in different locations and contexts in temporary physical and virtual spaces.

MoTA organizes and supports transitory art in the form of continuous events, exhibitions and educational programs both locally and internationally. As its name indicates, MoTA examines what a museum can be today and in the future.

MoTA is in constant search for the new, the uncertain, and the undefined.

MoTA works on several continuous programmes & projects. We run MoTA Point – a Space for Art & Ideas, we curate and produce the annual SONICA Festival, in addition to regular music programmes such as SONICA Series and SONICA Classics.

Within the years of running our residency programme, we’ve established T.R.I.B.E. – a network of residency spaces in the Balkans & Eastern Europe.

We’ve also initiated the research and archive platforms ArtistTalk.eu and Mediateque MoTA & Tomaž Brate. Our educational programmes serve a broader audience with ongoing workshops, talks, symposia, and internships.