JASON LESCALLEET (us)
Jason Lescalleet je eden ključnih snovalcev sodobne elektroakustične glasbe v ZDA in širše, ki deluje in ustvarja že več kot dvajset let. Njegovo delo okupira polje med konkretno glasbo, elektroakustično glasbo, sodobno klasično glasbo, elektronsko minimalistično glasbo, noiseom in improvizacijo. Njegova glasba sloni na uporabi kasetnikov in magnetofonskega traku, sintetizatorjev zvoka, zvočnikov, mikrofonov in na efektih, občasno pa tudi na digitalni tehnologiji. Njegov zvok, pretanjeno in sugestivno igro frekvenc in vibracij, v katerih ne manjka niti citatov iz popularne glasbe, niti pulzirajočih basov in sikajočih nizkih frekvenc se obrača k zvenu razkroja, minljivosti in mehaniki stare, obledele tehnologije. Skoznjo Lescalleet mojstrsko zvoči prostor in nas s svojo glasbo dobesedno posrka vanj.
Lescalleet nastopa kot solističen izvajalec ter v sodelovanju s številnimi vrhunskimi glasbeniki, predvsem iz polja sodobne elektroakustične glasbe in svobodne improvizacije. Med njimi so Aaron Dilloway, Kevin Drumm, Graham Lambkin, Joe Colley, duet Nmperign, Greg Kelley, in drugimi. V karieri je posnel in izdal že več kot trideset plošč na številnih priznanih mednarodnih založbah, kot so PAN, Kye, Erstwhile Records, RRR, Cut, Korm Plastics, hkrati pa vodi tudi svojo založbo Glistening Examples. Njegova solistična plošča iz l. 2012 Songs About Nothing in duo plošči Grapes and Snakes (2012) z Aaronom Dillowayem ter Photographs (2013) z Grahamom Lambkinom se umeščajo v sam vrh lestvic eksperimentalne glasbe (revija Wire, itd …). Nastopal je že povsod po svetu, večkrat tudi v Evropi, kamor ga zanese bolj poredko, tako, da je njegov angažma v tej koncertni seriji še toliko bolj pomemben, saj je ena redkih priložnosti, da ga vidimo in slišimo tudi v teh krajih. K nam prihaja na krilih nove plošče za založbo KYE.
ODZIVI V MEDIJIH:
“Bil je to globoko skrivnosten in temeljno hvaležen nastop avtorja, ki se zelo potrudi s tem, kar daje občinstvu zavoljo občinstva.”
Žiga Pucelj, Recenzija na Radiu Študent
“To je bil eden boljših glasbenošumnih »tripov« v zadnjem času, z usklajeno mero napadalne breozobličnosti in mehkih glasbenih potez, ki dražijo glasbeno doživljanje zvoka v prostoru.”
Ičo Vidmar, Recenzija v Dnevniku
