Categories
  • Sonica 2014

Letošnji festival SONICA se ponovno osredotoča na raznolike umetniške prakse, ki tranzitornost vpenjajo v medij slike, zvoka, objekta, prostora in koncepta. Tokratna osrednja linija je linija poigravanja s percepcijo, ki jo letošnji program misli kot tranzitorno, v nenehnem spreminjanju, bodisi zornega kota videnja ali poslušanja, motrenja objekta in preseganja le tega. Percepcija ni samo že rahlo utrujeno polje umetnosti, temveč je danes, v skrajni medijski družbi, postala tudi politični pojem. Čeprav se ustvarjalci letošnje Sonice tega ne lotevajo eksplicitno v političnem kontekstu, pa skozi raznolike umetniške forme in estetike razpirajo vprašanja percepcije tam, kjer se ta v krojenju pomenov najbolj zlorabi danes- v polju popularne kulture. Ta je seveda danes posredovana skozi sodobno digitalno, multimedijsko kulturo. Olivier Ratsi, član znamenitega kolketiva ANTIVJ, to počne z odzivno AV instalacijo Delta, ki rekonstriuira simbol iz različnega gledišča in pozicije gledalca. Saša Spačal, Mirjan Švagelj in Anil Podgornik pa to gledišče v instalaciji Mycophone Unison pršijo in multiplicirajo. Vesna Krebs na mikro in makro nivoju vključenega dela Microscope skozi podobo preizprašuje procese manipulacije informacij, podob in vprašanje avtorstva. Kanadski zvočni umetnik Jamie Drouin nam skozi minimalistične zamike v šumu v delu Gradient 2 premešča točke poslušanja in zvoka. Martin Messier v Projectors iz 8-mm projektorjev ustvarja hrupne performativne skulpture in spreminja ter premešča njihove osnovne tehnološke funkcije v vmesju med zvokom, sliko in odrom. Avstrijsko- ameriški trio Innode skozi mikroskopsko optiko členjenja ritma med digitalnim in akustičnim premešča žanrska polja med rockom in elektroniko, ponovna gostja Sonice, nizozemska umetnica Gabey Tjon, pa v zvočno-svetlobno-kinetični instalaciji Red Horizon ustvarja premeščajoče vzorce obnašanja, ki se pršijo skozi zvok.

Program Zavoda Sploh, poimenovan Zvokotok, vnaša sodobne vsebine v klasično glasbo ter v dediščino modernizma in avantgarde v sodobno klasično glasbo (ansambel KOMPULZ v izvajanju Brucea Hamiltona, Luigija Nona, Mauricia Valdesa, …) vpenja video umetnost, audiovizualni performans (Izland v delu Mateja Bonina), konceptualnost (Marko Košnik), inovacije v tehnologiji za reproduciranje zvoka (Miha Ciglar), hacking in DIY elektroniko (Theremidi Orchestra) ter improvizacijo (Jaka Berger). Pridružite se nam v igri s percepcijo, ki je na letošnji Sonici lahko hudo igriva in hudo resna – odvisno pač od vaše lastne percepcije.

.

Go up

Museum of Transitory Art

MoTA –
Muzej tranzitorne umetnosti

MoTA je multidisciplinarna platforma posvečena napredovanju raziskovanja, produkcije in predstavitve tranzitornih, eksperimentalnih in živih umetniških oblik.

MoTA je muzej brez stalne zbirke in prostora. Njegovi programi potekajo v različnih lokacijah in začasnih fizičnih in virtualnih prostorih.

MoTA organizira in podpira tranzitorno umetnost s stalnimi dogodki, razstavami in izobraževalnimi programi tako na lokalni kot mednarodni ravni. Kot že ime nakazuje, preiskuje kaj je lahko muzej danes in v prihodnosti.

MoTA je v konstantnem iskanju novega, spremenljivega in nedefiniranega.

MoTA dela na različnih stalnih programih in projektih: vodenje MoTA Točke – prostora za umetnost in ideje; kuriranje in produkcija letnega festivala SONICA; tu pa sta tudi redna glasbena programa SONICA Series in SONICA Classics

Svoj rezidenčni program smo nadgradili s projektom T.R.I.B.E. – mrežo rezidenčnih prostorov na Balkanu in v vzhodni Evropi.

Prav tako smo začeli raziskovalno in arhivsko platformo ArtistTalk.eu in MoTA mediateko. Naši izobraževalni programi služijo širšemu občinstvu z delavnicami, pogovori, simpoziji in praksami