Razstava raziskuje arhitekturo stavbe MoTA muzeja in njeno okolico. S pomočjo site-specific prostorske intervencije, je razstavni prostor namerno zaprt, kar obiskovalce spodbuja, da se sprehodijo okoli stavbe, jo doživijo v celoti in jo umestijo v njen urbani kontekst.
Stekleni paviljon, ki ga je v 70. letih zgradil Dušan Černič, je bil nekdaj trgovina z železnino, dandanes pa je zasenčen z novejšimi gradnjami in izgubljen sredi parkirišča ter okoliških stavb. Mozaik urbanističnega načrtovanja ob Celovški cesti odraža počasen, organski razvoj mesta in pomanjkanje skladne urbanistične strategije. Stekleni paviljon, skupaj s svojo pozabljeno dvojčico le nekaj metrov stran, ostaja relikt preteklosti, ki vztraja na svojem mestu, medtem ko se je okolica razvila naprej.
Struktura stebra, osrednjega elementa v arhitekturi steklenega pavilions, z vsemi svojimi pomeni predstavlja eno od izhodišč projekta, ki se manifestira v njegovih ponovitvah. Z razstavo, ki je dostopna 24 ur na dan, se galerija odpira v javni prostor in z natančno kuriranimi pogledi mimoidoče vabi, da skozi majhne odprtine in reže v oknih, kot da na skrivaj, pokukajo v notranjost paviljona. Vendar pa nezmožnost fizično približati se umetniškim delom znotraj paviljona poudarja razdaljo med gledalcem in umetniškim delom in prestavlja fokus na celotno izkušnjo opazovanja, znotraj katere arhitektura razstavnega prostora igra osrednjo vlogo.
S podporo MoL – Oddelka za kulturo.
