“Ne pristajam na oznaki “resna” in “popularna” glasba. Obožujem religiozno, dramatično, komično, folklorno, skrivnostno, strašljivo, zmedeno, nerazumljivo, divje, zdravilno, nasilno, agresivno, nevidno in neslišno. Vse te so lahko respopularne ali popuresne v Charlesvetu.”
– Charlemagne Palestine
Palestine, danes nekaj čez 67 letni gospod, skupaj s Terryjem Rileyjem, Philipom Glassom and Steveom Reichom velja za pionirja minimalizma v glasbi, vendar to oznako prezira. Svojo glasbo namesto tega imenuje ‘maksimalizem’.
Odraščal je v Brooklynu, kjer se je izučil za obrednega pevca v sinagogah in kasneje eksperimentiral s kompozicijami za cerkvene zvonove v cerkvi nasproti muzeja MoMA na Manhattnu. Zase pravi, da največjega vpliva nanj niso imeli posamezni glasbeniki. Ker je odraščal v rusko-poljski Judovski skupnosti, ga je pritegovalo vse kar je bilo nasprotno – ritualistično, tribalno in odmaknjeno od zahodne civilizacije, še posebej pojem ‘totalne umetnine’ – gesamtkunstwerka in razumevanja ustvarjanja kot vsestranske aktivnosti, ki se ne omejejuje na posamezne panoge.
Zaslovel je s klavirsko kompozicijo Strumming Music (1974), ki še danes velja za njegovo najbolj znano delo. V njej preigrava dva tona tako, da skozi repeticijo in plastenje ustvarjata melodične drone in pri tem iz klavirja izvablja zvoke, ki jih poslušalci redko lahko slišimo pri klavirskih koncertih. Podobno tehniko uporablja pri svojih orgelskih koncertih, na katerih s preigravanjem tonov ustvarja iluzijo igranja tisočih rok, ki pa so v resnici nadzorovano potovanje zraka po glasbilu.
V sedemdesetih je pisal intenzivno glasbo na meji ritualne izkušnje kot samosvoj odgovor praksam sodobne zahodne klasične glasbe. Zato je večkrat iskal zven v nenavadnih uglasitvah, bodisi lastnih, bodisi ‘sposojenih’ iz vzhodne glasbene kulture. Hkrati njegovo glasbo zaznamuje rastoča, vedno bolj intenzivna in gosta melodika, podkrepljena z donečimi klastri in tonskimi grozdi ter naravnana v zven v specifičnem prostoru. Pri tem ustvarja tonske barve, harmonska zlitja in pulziranja ter resonanco v prostoru kot malokdo danes. Nastopa bodisi s solističnimi klavirskimi recitali, kot vokalist in kot orglar v cerkvenih prostorih. Ustvarja tudi v elektronskih zvočnih medijih in v sodelovanjih z različnimi glasbeniki.
Charlemagne Palestine vsak koncert začne z nekaj minutnim igranjem na kristalne kozarce napolnjene s konjakom. Njegov dom in njegova koncertna glasbila okrasi s cvetjem in plišastimi igračami, za katere pravi, da so prebivališča živalskih božanstev.
Po 32 letni prekinitvi glasbenega nastopanja se je Charlemagne Palestine pred nekaj leti vrnil h glasbi s polnim zamahom. V zadnjih letih se pojavlja na najvidnejših evropskih festivalih sodobne in elektronske glasbe (denimo CTM, TodaysArt, Unsound, AllTomorrowsParties, Krems itd) ter sodeluje na primer s Pan Sonic, Mondkopf, Davidom Coulterjem, Tonyjem Conradom in Michaelom Giro.
Redka priložnost, da vidimo enega najdrznejših, najbolj svobodomiselnih in najinovativnejših glasbenikov svojega časa, ki meje podira še danes.
http://www.worldmusicdays2015.si
[/col_two]
Projekt je nastal v sklopu evropske mreže ARTECITYA, ki se posveča inovacijam in kreativnim rešitvam na področju izboljševanja kvalitete življenja v mestih in je delno sofinanciran s programom Kreativna Evropa.
