Pixxelpoint je festival sodobnih umetniških praks. Festival išče sinergije, a tudi kontraste medijsko-umetniških scen in imen širše regije. Ozira se po nekaterih najsodobnejših ustvarjalnih praksah v svetu in išče njihov refleksijo, tudi v trikotniku med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo. Festival predstavlja galerijsko razstavo večmedijskih instalacij, video in likovna dela, pa tudi performanse in druge intervencije na specifičnih lokacijah. Na festivalu sta gostovala Martin Bricelj Baraga s svetlobno kinetično instalacijo Lumitronomi in Simina Oprescu z video performansom Ludus.
Lumitronom je del serije Metronomi, s katero Martin Bricelj Baraga razvija modularne instalacije za javni prostor, delujoče po principu perpetuum mobile in transformacije energije. V kombinacijah z naravnimi elementi, kot so svetloba, zrak in voda, preizkuša možnosti neskončnega gibanja v ponavljajočih se vzorcih. Eksperimentalna dela, ki jih navdihuje repetitivnost metronoma, evocirajo naravne sile kot vir energije, ki jo je s sodobno tehnologijo moč pretvarjati v različne oblike. Meditativna kinetična instalacija Lumitronom kot primarni vir energije izrablja sončno energijo in jo pretvarja v gibajoče svetlobno telo. Lumitronom, ustvarjen v sodelovanju s pariškim arhitekturnim kolektivom Bellastock, je zgrajen iz zavrženih materialov in je tako primer njihove ponovne uporabe. Rezultat je poetična ambientalna postavitev, ki spominja na jato ptic ali šelestenje listja in gledalca prevzame s svojevrstnimi ritmičnimi sekvencami.
Ludus je poskus uporabe igre kot načina raziskovanja, kako lahko forma spreminja zvok in narekuje ritem. Pravila, ki drugače le diktirajo igro, tu ustvarjajo naključno in nepredvidljivo gibanje zvoka v prostoru. Lepota igre je prav v njenih protislovjih: pravila zarisujejo obliko in skrivnost prepleta njeno jedro. Igra je kot skrivnost tistih, ki se igrajo; znotaj nje zakoni in navade navadnega sveta ne veljajo. »Arhaični človek je vedel, da je glasba igra – skrivna sila, ki je zmožna prebujati naše emocije. Šele mnogo pozneje je ta postala pomemben del življenja, ki ga odslikava, na kratko, umetnost v našem pomenu besede.« (Johan Huizinga – Homo Ludens)
Simina Oprescu je skladateljica, video in intermedijska umetnica iz Bukarešte. Njena osebna zanimanja in prepletenost dveh izobrazb (Oddelek za fotografijo in dinamične medije na Nacionalni umetniški univerzi v Bukarešti, Romunija, in Oddelek za akuzmatično skladanje na Kraljevem konzervatoriju v Monsu, Belgija), so močno vidna v njenem zvoku in kompoziciji, a je zgrajeno okoli vizualno usmerjenih konceptov. S preizpraševanjem uporabe globine ozadja kot sredstva za preoblikovanje naše lastne percepcije okolja in gibanja ter z raziskovanjem zvoka kot izraznega sredstva v vizualnem in nevizualnem prostoru Simina Oprescu analizira obojestransko opolnomočenje negibljivih in gibljivih podob.
