Lokacija: Muzej Kadiköy Kent Meydani, Istanbul
18-21 januar 2024
https://www.noise.ist/
MoTA – Museum of Transitory Art predstavlja ekskluzivna umetniška dela avtorjev, ki predstavljajo kolekcijo MoTA Arte/Fakti na novomedijskem sejmu Noise v Istanbulu.
Sodelujoči umetniki: Martin Bricelj Baraga & Fraction, Adam Basanta, Uršula Berlot, Andy Lomas, Tristan Perich & Zimoun.
Martin Bricelj Baraga
‘DROP’
80x80x80cm, kovina, tekstil, magneti, zvočnik.
DROP je avdiovizualna instalacija, ki zvočno prikazuje taljenje ledu v časovnih intervalih dni, mesecev in let – pri tem pa kot projekcijsko površino uporablja tekstil iz likre, ki tvori lebdečo kapljo. DROP temelji na vizualizaciji podatkov in sonifikaciji, ki sta jo razvila Baraga in Fraction. Gre za kompozicijo v času o izginjanju našega najdragocenejšega naravnega elementa – ledu.
Instalacija vizualizira in sonizira taljenje ledu v časovnih intervalih skozi leta, mesece in dneve. Kompozicija, ki vizualizira kapljice kot prispodobo taljenja ledu, se hitro spreminja, ko se približujemo sedanjosti, s čimper nas jasno opozarja na nujnost njegove ohranitve. Nabor podatkov je uporabljen v okviru projekta IMBIE, pri katerem sodelujejo znanstveniki, ki jih podpirata ESA (Evropska vesoljska agencija) in NASA (Nacionalna agencija za aeronavtiko in vesolje). Projekt IMBIE je prispeval k večjemu zaupanju v merjenje masne bilance ledenega pokrova in s tem povezanega prispevka k svetovni morski gladini.
Oblikovanje zvoka: Fraction
Slovenski umetnik in kurator Martin Bricelj Baraga ustvarja interaktivna dela in skulpture, ki raziskujejo prostore med okoljem, naravo, tehnologijo in človekom. Z uporabo urbanih in naravnih okolij skupaj s svetlobo, zvokom in gibanjem ustvarja kinetične velike instalacije za interakcijo z javnostjo, ki jih je večinoma mogoče videti na javnih mestih in v nenavadnih arhitekturnih kontekstih. Osredotoča se na ustvarjanje ambientov, ki preizkušajo naše zaznave ter postavljajo pod vprašaj simbole in mite kot serijo časovnih in prostorskih eksperimentov.
Adam Basanta
‘Tate colour field’ (po Paolozziju)
Arhivski pigmentni tisk, 70×50 cm. AI asistiran, računalniško generiran agregatni kolaž s 30 slikami iz zbirke muzeja Tate.
Slike iz podatkovnih zbirk so stalno delo postfotografskega digitalnega dela, ki ne uporablja originalnih pikslov; gre za ponovno imaginacijo “demokratiziranih” muzejskih podatkovnih zbirk skozi prizmo tehnologij združevanja podatkov.
Vsaka slika je ustvarjena z združevanjem pikslov iz prosto dostopnih slik umetniških del iz stalnih zbirk muzejev Tate, Guggenheim in Reina Sofia. Z uporabo prilagojene programske opreme, filtriranja metapodatkov in tehnik strojnega učenja se skupine pikslov iz izvirnih umetniških del “mozaično” prenesejo na novo platno, s čimer nastanejo podobe, ki izražajo prostor med prepoznavnostjo in pojavnostjo; podobe, ki razkrivajo tako posebne podrobnosti zgodovinsko pomembnih del kot tudi splošne statistične značilnosti.
Ta nova, izvirna dela ohranjajo temeljne asociacije, hkrati pa jih ponovno vzpostavljajo v digitalnem območju ohranjanja: virtualni simulaker v dialogu s pojmi izvirnosti, namena, sloga in zgodovinskosti.
Adam Basanta je umetnik iz Montreala. Sprva je študiral sodobno glasbeno kompozicijo, nato pa je razvil široko avtodidaktično umetniško prakso na področju mešanih instalacij, kiparstva in tiskanih medijev. V različnih medijih in tehnikah raziskuje tehnologijo kot stičišče sočasnih, prekrivajočih se sistemov; kot stičišče kulturnih, računalniških, bioloških in gospodarskih sil. Posebej ga zanimajo problematična presečišča kvantitativnih in kvalitativnih metodologij, pri čemer si pogosto prizadeva zamenjati, uravnotežiti in sintetizirati te navidezno nasprotujoče si pristope.
Uršula Berlot
‘Attractions – Similarities’
Kinetični predmeti z magnetom in kovinskimi delci (premer 12 cm)
Uršula Berlot išče subtilno zaznavna, nevidna, neoprijemljiva, a dejansko zelo prisotna organizacijska načela v naravi in naših zaznavah. Multimedijski projekt ‘Attractions – Similarities’ se osredotoča na magnetizem kot fizikalni pojav, ki ga vizualizira na različne načine – s kinetičnimi objekti, video posnetki, risbami in fotografijami pretiranih konfiguracij delcev. Posledice te nevidne naravne dejavnosti – zvočni in vizualni posnetki gibanja magnetnih delcev – metaforično govorijo o čudnem notranjem redu nejasno naključnih ali kaotičnih (naravnih in mentalnih) pojavov in hkrati postavljajo pod vprašaj gotovost naših kognitivnih sposobnosti razlikovanja med živim in neživim, naravnim in nenaravnim.
Uršula Berlot je vizualna umetnica, teoretičarka umetnosti in predavateljica, ki se ukvarja s presečišči umetnosti in znanosti. Njena umetniška praksa je povezana s percepcijo in pogoji zavesti, njene svetlobne in kinetične instalacije raziskujejo oblike cerebralnih pokrajin, simulirano naravo ter odnose med telesom in tehnologijo.
Andy Lomas
‘Constrained Forms’
Stereoskopski video visoke ločljivosti, tablični računalnik Android, 3D printi, zložljivi stereoskop.
12x22cm
Projekt Constrained Forms, ki ga je navdihnilo delo Alana Turinga in D’Arcyja Thompsona, je zadnja stopnja umetniškega raziskovanja ustvarjanja oblike z digitalno simulacijo morfogenetskih procesov. Računalniška simulacija rasti s celično delitvijo se uporablja za ustvarjanje kompleksnih pojavnih oblik.
Te oblike raziskujejo, kako lahko z omejitvami in vplivi poskušamo vplivati na procese rasti, da bi ustvarili strukture z želenimi lastnostmi, včasih z zelo nepričakovanimi rezultati. Želja je ohraniti bogato pojavljanje, krmarjenje po prostoru možnosti za doseganje estetskih ciljev z iterativnim eksperimentiranjem in ne z izrecnim režijskim nadzorom.
Andy Lomas je računalniški umetnik, matematik in z Emmyjem nagrajeni avtor računalniško ustvarjenih učinkov. V svojem umetniškem delu raziskuje, kako je mogoče s simulacijo procesov rasti ustvariti kompleksne kiparske oblike. Navdihujejo ga dela Alana Turinga, D’Arcyja Thompsona in Ernsta Haeckela, zato deluje na meji med umetnostjo in znanostjo.
Trenutno živi v Londonu, kjer razvija svojo umetniško prakso in dela kot gostujoči raziskovalec na univerzi Goldsmiths v Londonu.
‘Tone Patterns Study #2’
Noise Patterns (Collector’s Edition), 2018
Vezje po meri (stereo zvok, 1-bit), sitotisk na papirju 26 x 40 in / 66 x 101,6 cm, sitotisk Izdaja 50 kosov. Podpisano in oštevilčeno.
Delo Tone Patterns Study #2 je dodatek k Perichovemu projektu Noise Patterns, v katerem raziskuje oblikovanje in poudarjanje digitalnega zvoka. V delu Tone Patterns kaskadne harmonije enobitnih tonov ustvarjajo goste binarne interferenčne vzorce, ki jih ustvarja Perichova po meri izdelana zvočna oprema. Kot odziv na abstraktne, ritmične teksture nedavnega projekta Noise Patterns, Tone Patterns zdaj ta pristop razširja na njegov izvirni glasbeni jezik: višino. Tone Patterns je njegov prvi novi elektronski projekt, v katerem raziskuje ton in harmonijo po albumu 1-Bit Symphony (2009), in je nova solo predstavitev Perichevih intuitivnih glasbenih procesov.
Tristan Perich je skladatelj in vizualni umetnik, ki ga navdihuje estetska preprostost matematike, fizike in računalniške kode. Leta 2004 je izdal prvi album 1-Bit Music, ki je bil izdan v obliki mikročipa, programiranega za živo sintezo elektronske kompozicije. Svoja dela razstavlja, izvaja in predava po vsem svetu, med drugim na festivalu Sonár in Ars Electronica v Linzu.
O sejmu novomedijske umetnosti Noise Istanbul
Noise, najnovejši turški sejem umetnosti, je debitiral 17. januarja 2024 s celodnevnim sejemskim in koncertnim programom za VIP goste. Medijski sejem umetnosti je edinstven v Turčiji in eden redkih tovrstnih dogodkov na svetu. Sejem je sestavljen iz glasbenega in umetniškega programa, ki poteka pod kuratorskim vodstvom Dominiquea Moulona. Na sejmu se bodo predstavile naslednje galerije: ArtOn Istanbul(TR) – BBA Gallery(DE) – CulturFoundry(FR)
DAM Projects(DE) – Elektra(CA) – Galerie Dix9 Hélène Lacharmoise(FR)
Julie Caredda Gallery(FR) – K011 (CH) – Kate Vass Galerie(CH)
MoTA – Museum of Transitory Art(SI) – NADO Curatorial Agency(INT) – PİLOT(TR) – Sanatorium(TR) – Siyah Beyaz(TR) – WHITE NOISE(KR) –
ZETO Art(FR). V glasbenem programu se bodo ekskluzivno predstavili umetniki, kot so Andy Stott, THe Bug, Wolfgang Voigt in drugi, …
MoTA predstavlja svojo prvo nestalno muzejsko zbirko Arte/Fakti z deli umetnikov, s katerimi sodelujemo od leta 2007. Zbirka Arte/Fakti prikazuje dela, ki so deli ali ostanki procesa – dela v nastajanju ali procesualna dela.
MoTA je muzej brez fizičnega prostora, ki spodbuja dela, ki se izogibajo opredelitvam žanrov in medijev. Dela prehajajo med mejami, so večpredstavnostna in odpirajo vprašanja, namesto da bi poskušala nanje odgovoriti.
‘Tranzitornost’ je tako razumljena v širšem smislu: ne le kot začasnost, temveč tudi kot prehodnost v prostoru in času ter kot edinstven geografski in zgodovinski položaj (med vzhodom in zahodom).
Muzejska zbirka MoTA Arte/Fakti je minljiva in vsestranska. Vključena dela nasprotujejo podcenjevanju umetniškega dela kot že sklenjene celote v času in prostoru. Namesto tega jih je treba razumeti kot prekinitev v procesu, kot stranske učinke ali kot orodja in metode, s katerimi je mogoče poustvariti umetniško delo. Z nastankom umetniške dokumentacije, kot je ugotovil že Groys, umetnost ni več prisotna le v predmetih. Predmeti, ki se nanašajo na vprašanje o tem, kaj je umetniško delo, in so razstavljeni kot umetniška dela sama, a v resnici to niso. In namesto da bi umetniško delo videli kot končni rezultat procesa, se nanašajo na življenje samo, ne da bi ga skušali predstaviti.
Gostovanje podpirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.
