Categories

Cyanometer Martina Briclja Barage bo postavljen ob ženevskem jezeru pred Muzejem zgodovine znanosti v Ženevi in v Muzeju tehniških zbirk v Dresdnu

 

Foto: BoBo

Za nami sta tretje in četrto gostovanje nagrajene instalacije Cyanometer, ki je otvorila Ljubljano – Zeleno prestolnico Evrope 2016 in prejela nagrado kuratorjev in kritikov enega največjih evropskih bienalov sodobne umetnosti WRO. Otvoritveni dogodki so potekali v sklopu vseevropskih projektov Noč znanosti in Muzejska noč.

Otvoritev v Dresdnu: 2. julij 2022 ob 18. uri, Muzej tehniških zbik (Technische Sammlungen), Junghansstraße 1–3 (vhod Schandauer Straße), Dresden
Otvoritveni pogovor z umetnikom bo vodila Agnieszka Kubicka-Dzieduszycka z Akademije Eugeniusz Geppert za umetnost in oblikovanje iz Wroclawa s pričetkom ob 18.30 uri
Otvoritev v Ženevi: 9. julij 2022 ob 18. uri, Muzej zgodovine znanosti, Rue du Lausanne 128, Ženeva, Švica.

SPLETNA STRAN      O PROJEKTU
POVEZAVA DO FOTOGRAFIJ

Cyanometer Martina Briclja Barage je spomenik modrini neba.

Instalacija Cyanometer Martina Briclja Barage je poklon izvirnemu cyanometru, preprostemu orodju, ki ga je leta 1789 zasnoval švicarski fizik in alpinist Horace Bénédict de Saussure. Njegova merilna skala, sestavljena iz 53 modrin, tvori jedro monolita in naše poglede usmerja v nebo. Monolit zajema tudi podatke o modrini neba in kakovosti zraka in jih na preprost način signalizira mimoidočim. Cyanometer je hkrati monument in odprtokodni program, ki periodično fotografira nebo. Program fotografije nalaga na spletno stran, kjer identificira ustrezen odtenek modrine na de Saussurjevi barvni skali. Na spletni strani Cyanometra tako nastaja poseben arhiv in retrospektivni koledar modrin, ki dokumentira spremembe v našem okolju.

V svetu, v katerem vladajo računalniški oblaki, se Cyanometer poklanja oblakom, ki so zares pomembni – tistim na nebu.

Baragov Cyanometer je otvoril Ljubljano – Zeleno prestolnico Evrope leta 2016, in je od takrat stalno postavljen na ploščadi Ajdovščina, kjer usmerja pogled obiskovalcev k Alpam, obenem pa predstavlja javno orodje za spremljanje kakovosti ozračja, ki ga prikazuje na barvni skali. Leta 2017 je Cyanometer gostoval na enem največjih bienalov sodobne umetnosti WRO v Wroclawu na Poljskem, kjer je trajno postavljen na ploščadi ulice Joliot-Curie, po tem, ko so ga prebivalci in obiskovalci vzeli za svojega in je prejel prvo nagrado kuratorjev in kritikov bienala.

V letošnjem letu bo Cyanometer postavljen v Dresdnu in Ženevi. V Dresdnu bo postavljen v Muzeju tehniških zbirk v Dresdnu na razstavi “Magični stroji”, ki bo predstavil dela v povezavi z umetnostjo, kulturo in znanostjo. V Ženevi pa bo istočasno z gostovanjem na ogled razstava, posvečena avtorju izvornega cianometra, Horaceu Bénédictu de Saussureju, z naslovom “Gore, laboratorij za znanstvenike”, v Muzeju zgodovine znanosti.

Foto: Iztok Medja

Muzej zgodovine znanosti v Ženevi v svoji stalni zbirki hrani originalni de Saussurjev cianometer ter celotno zbirko tega velikega raziskovalca in izumitelja. Letos praznujemo 282. obletnico rojstva avtorja, ki je postavil temelje ne le alpinizmu in meteorologiji, temveč velja tudi za izumitelja solarne pečice. Ob tej priložnosti pripravlja Muzej zgodovine znanosti razstavo o Horaceu Bénédictu de Saussureju in Alpah z  naslovom “La montagne, laboratoire des savants” (“Gore, laboratorij za znanstvenike”), ki jo bo spremljal pester spremljevalni program v sklopu vseevropske iniciative Noč znanosti (Night of Science).

Noč znanosti Ženeva je dogodek na prostem, na katerem v obliki interaktivnih prezentacij, iger, projekcij in predavanj poteka prikazovanje znanstvenega raziskovanja širši javnosti z namenom približevanja znanosti v vsakdanje življenje in detabuiziranje znanstvenega sveta kot vase zaprtega in nedostopnega. Projekt poteka na različnih lokacijah v Ženevi in bo v skupnih aktivnostih povezal različne institucije in organizacije, ki se ukvarjajo z zgodovino, znanostjo in raziskovanjem.

Gostovanje so omogočili Mestna občina Ljubljana, Muzej zgodovine znanosti Ženeva, Naravoslovni muzej Ženeva, Agenda 21 – Občina Ženeva in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bernu.

Go up

Museum of Transitory Art

MoTA –

Museum of Transitory Art

MoTA is a multidisciplinary platform dedicated to advancing the research, production and presentation of transitory, experimental, and live art forms.

MoTA is a museum without a permanent collection or a fixed space. Instead, its programs are realised in different locations and contexts in temporary physical and virtual spaces.

MoTA organizes and supports transitory art in the form of continuous events, exhibitions and educational programs both locally and internationally. As its name indicates, MoTA examines what a museum can be today and in the future.

MoTA is in constant search for the new, the uncertain, and the undefined.

MoTA works on several continuous programmes & projects. We run MoTA Point – a Space for Art & Ideas, we curate and produce the annual SONICA Festival, in addition to regular music programmes such as SONICA Series and SONICA Classics.

Within the years of running our residency programme, we’ve established T.R.I.B.E. – a network of residency spaces in the Balkans & Eastern Europe.

We’ve also initiated the research and archive platforms ArtistTalk.eu and Mediateque MoTA & Tomaž Brate. Our educational programmes serve a broader audience with ongoing workshops, talks, symposia, and internships.