Letošnji festival SONICA se ponovno osredotoča na raznolike umetniške prakse, ki tranzitornost vpenjajo v medij slike, zvoka, objekta, prostora in koncepta. Tokratna osrednja linija je linija poigravanja s percepcijo, ki jo letošnji program misli kot tranzitorno, v nenehnem spreminjanju, bodisi zornega kota videnja ali poslušanja, motrenja objekta in preseganja le tega. Percepcija ni samo že rahlo utrujeno polje umetnosti, temveč je danes, v skrajni medijski družbi, postala tudi politični pojem. Čeprav se ustvarjalci letošnje Sonice tega ne lotevajo eksplicitno v političnem kontekstu, pa skozi raznolike umetniške forme in estetike razpirajo vprašanja percepcije tam, kjer se ta v krojenju pomenov najbolj zlorabi danes- v polju popularne kulture. Ta je seveda danes posredovana skozi sodobno digitalno, multimedijsko kulturo. Olivier Ratsi, član znamenitega kolketiva ANTIVJ, to počne z odzivno AV instalacijo Delta, ki rekonstriuira simbol iz različnega gledišča in pozicije gledalca. Saša Spačal, Mirjan Švagelj in Anil Podgornik pa to gledišče v instalaciji Mycophone Unison pršijo in multiplicirajo. Vesna Krebs na mikro in makro nivoju vključenega dela Microscope skozi podobo preizprašuje procese manipulacije informacij, podob in vprašanje avtorstva. Kanadski zvočni umetnik Jamie Drouin nam skozi minimalistične zamike v šumu v delu Gradient 2 premešča točke poslušanja in zvoka. Martin Messier v Projectors iz 8-mm projektorjev ustvarja hrupne performativne skulpture in spreminja ter premešča njihove osnovne tehnološke funkcije v vmesju med zvokom, sliko in odrom. Avstrijsko- ameriški trio Innode skozi mikroskopsko optiko členjenja ritma med digitalnim in akustičnim premešča žanrska polja med rockom in elektroniko, ponovna gostja Sonice, nizozemska umetnica Gabey Tjon, pa v zvočno-svetlobno-kinetični instalaciji Red Horizon ustvarja premeščajoče vzorce obnašanja, ki se pršijo skozi zvok.
Program Zavoda Sploh, poimenovan Zvokotok, vnaša sodobne vsebine v klasično glasbo ter v dediščino modernizma in avantgarde v sodobno klasično glasbo (ansambel KOMPULZ v izvajanju Brucea Hamiltona, Luigija Nona, Mauricia Valdesa, …) vpenja video umetnost, audiovizualni performans (Izland v delu Mateja Bonina), konceptualnost (Marko Košnik), inovacije v tehnologiji za reproduciranje zvoka (Miha Ciglar), hacking in DIY elektroniko (Theremidi Orchestra) ter improvizacijo (Jaka Berger). Pridružite se nam v igri s percepcijo, ki je na letošnji Sonici lahko hudo igriva in hudo resna – odvisno pač od vaše lastne percepcije.
.
MoTA –
Museum of Transitory Art
MoTA is a multidisciplinary platform dedicated to advancing the research, production and presentation of transitory, experimental, and live art forms.
MoTA is a museum without a permanent collection or a fixed space. Instead, its programs are realised in different locations and contexts in temporary physical and virtual spaces.
MoTA organizes and supports transitory art in the form of continuous events, exhibitions and educational programs both locally and internationally. As its name indicates, MoTA examines what a museum can be today and in the future.
MoTA is in constant search for the new, the uncertain, and the undefined.
MoTA works on several continuous programmes & projects. We run MoTA Point – a Space for Art & Ideas, we curate and produce the annual SONICA Festival, in addition to regular music programmes such as SONICA Series and SONICA Classics.
Within the years of running our residency programme, we’ve established T.R.I.B.E. – a network of residency spaces in the Balkans & Eastern Europe.
We’ve also initiated the research and archive platforms ArtistTalk.eu and Mediateque MoTA & Tomaž Brate. Our educational programmes serve a broader audience with ongoing workshops, talks, symposia, and internships.
