Neja Tomšič bo v sklopu razstavnega cikla Mimogrede mimoidočim na Vegovi ulici predstavila risbe iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje, v katerem raziskuje trgovino z opijem in čajem v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. Osrednji del projekta je pet ročno poslikanih čajnih setov za kitajski čajni obred. Vsak čajni set predstavlja eno opijsko ladjo in njeno zgodbo. Ob razstavi bodo v Ziferblatu potekali čajni obredi za skupine petih obiskovalcev, na katerih bo čaj postrežen v čajnih setih, ki prikazujejo zgodovino opijskih ladij.
Ideja za projekt Čaj za pet. Opijske ladje je nastala v času dvo mesečne rezidence v Baltimorju v ZDA. Tam je Neja v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Baltimorja raziskovala zgodovino tihotapljenja opija, predvsem njene prepletenosti z nastankom in razcvetom mesta Baltimore, ki je še danes močno zaznamovan z zlorabo opiatov.
V prvi polovici 19. stoletja so v ladjedelnicah Baltimorja izdelali takrat najhitrejši in najodpornejši model jadrnic. Njihova naloga je bila, da so čim hitreje iz Indije in Turčije na Kitajsko pretovorile opij, nato pa iz Kitajske na zahod pripeljale čaj. Opijska flota je po prvi opijski vojni med Veliko Britanijo in Kitajsko obsegala približno 100 ladij. Zgodovina posameznih ladij, ki so uradno tovorile čaj, svilo in porcelan, govori o nastanku še danes delujočih korporacij, in družin, ki so obogatele na podlagi trgovanja z ‘eksotičnimi dobrinami’, ter o kolonizacijskih in ekonomskih strategijah, ki so aktualne še danes. Po drugi strani je trgovina omogočila rast in razvoj mest in bila močno udeležena v njihovem ekonomskem, tehnološkem in kulturnem razcvetu. Zgodovina opijske flote tako ne priča zgolj o tem zgodovinskem obdobju, temveč pojasnjuje in vpenja njegove posledice v splošno razumevanje današnjih političnih in družbenih razmer.
Projekt Čaj za pet. Opijske ladje je zasnovan kot vizualni esej, ki združuje zgodovinsko raziskavo z vizualnimi interpretacijami v obliki risb in keramike. Naslanja se na dela različnih zgodovinarjev (npr Lubbock, Lovell, Downs, Dolin idr.), memoare in ladijske dnevnike, v katerih je podrobno popisana zgodovina flote, ter njena vpletenost v trgovanje s sužnji, opijem in čajem.
Osrednji delj projekta je pet avtoričinih ročno poslikanih čajnih setov za kitajski čajni obred, ki jih je izdelala keramičarka Anja Slapničar. Vsak čajni set se navezuje na eno ladjo in predstavlja njeno pot ter z njo povezane zgodovinske dogodke. V Ulični galeriji bodo predstavljene tri risbe iz projekta, medtem ko si bo čajne sete moč ogledati na čajnih obredih, ki bodo potekali v Ziferblatu.
S predstavitvijo avtorica napoveduje pregledno razstavo projekta, ki bo potekala naslednje leto in ki bo vključevala fotografske materiale in knjigo umetnice.
Cikel razstav Mimogrede z … v Ulični galeriji organizirata Kino Šiška in podjetje Tam Tam.
–
Organizacija: Kino Šiška in TAM TAM
Produkcija: MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti
Projekt je podprla MOL.
Keramika: Anja Slapničar
Fotografinja: Katja Goljat
Zahvala: Ziferblat, Zisha – čajna hiša
———————
NEJA TOMŠIČ je vizualna umetnica in pesnica, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Po končanem študiju slikarstva na ALUO je svoja dela predstavljala na samostojnih in skupinskih razstavah ter bralnih dogodkih. Po akademiji je študirala na doktorskem študiju na Fakulteti za humanistčne študije, kjer je raziskovala pojav dokumentarnega filma v sodobni umetnosti pod mentorstvom Polone Tratnik in Bojane Kunst. Kot študentka je sodelovala na več mednarodnih simpozijih, med drugim na New School v New Yorku ter v galeriji John Hansard na Univerzi v Southhamptonu. Nastopala je v gledaliških predstavah Škrip Orkestra in Škrip Inc režiserke Jelene Rusjan, s katerim je gostovala na Hrvaškem, Kosovem, v Makedoniji, v New Yorku in po vsej Sloveniji. Za zadnjo ploščo Katje Šulc je ustvarila žive vizualije, s katerimi spremlja njene koncertne nastope.
Organizacija TAM-TAM, MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti, Ziferblat in Kino Šiška.
